Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI

Kakšna je največja dovoljena izpostavljenost ionizirajočemu sevanju?

 

Mejne efektivne doze, ki določajo največjo dovoljeno izpostavljenost ionizirajočemu sevanju, so sledeče:
- 20 mSv letno za izpostavljene delavce,
- 1 mSv letno za posameznike iz prebivalstva in
- 1 mSv za nerojenega otroka noseče ženske v času do konca nosečnosti.

Poleg omejitev za efektivno dozo obstajajo tudi mejne ekvivalentne doze za posamezne organe in sicer so omejitve za izpostavljene delavce
-  500 mSv letno za roke, podlahti, stopala in gležnje,
- 150 mSv letno za očesne leče in
- 500 mSv letno za kožo,
medtem ko so omejitve za posameznike iz prebivalstva
- 15mSv letno za očesne leče in
- 50 mSv letno za kožo.

Za primerjavo navedimo, da je povprečna efektivna doza, ki jo prebivalci Slovenije prejmejo zaradi naravnega ozadja 2,5 mSv do 2,8 mSv letno.

Navedene omejitve pa se ne uporabljajo pri obsevanju pacientov med njihovimi zdravniškimi pregledi ali v času zdravljenja. V teh primerih se uporabljata načeli upravičenosti in optimizacije. V skladu z navedenima načeloma se radiološki poseg (na primer rentgensko slikanje) lahko izvede le, če je pričakovana skupna korist zaradi posega (na primer diagnostična informacija, ki pripomore k pravilnemu zdravljenju) večja od tveganja oziroma škode zaradi posega, obsevanost pacienta pa mora biti tako nizka, kot je to razumno mogoče doseči.

 

 

Kako vem, da je izvajanje sevalne dejavnosti oziroma uporaba vira sevanja varna?

 

Pred pridobitvijo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti ter dovoljenja za uporabo vira sevanja mora stranka dokazati, da ima da ima za delavce ustrezno urejeno varstvo pred sevanji (usposobljenost, zdravstvena delazmožnost, osebna dozimetrija), vpeljane postopke, ki bodo zagotavljali varno delo z viri sevanja, da so prostori, v katerih se bo izvajalo delo z viri sevanja, ustrezno zaščiteni ter da je vir sevanja tehnično ustrezen.

Eden od pogojev za pridobitev dovoljenja je potrjena ocena varstva izpostavljenih delavcev, ki jo izdela pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji. Ocena vsebuje podatke o hitrosti doze v prostorih, v katerem se izvaja sevalna dejavnost ter v njihovi okolici, ter o pričakovanih dozah, ki jih bodo zaradi izvajanja sevalne dejavnosti prejeli izpostavljeni delavci in prebivalci. Kadar ocena varstva kaže, da bo izpostavljenost delavcev ali prebivalcev nepotrebno visoka, URSVS pred izdajo dovoljenja zahteva izvedbo dodatnih ukrepov, ki bodo izboljšali varstvo pred sevanji, tovrstne ukrepe pa lahko odredi tudi, kadar nepravilnosti ugotovi v okviru inšpekcijskega nadzora.

 

Kako vem, da je rentgenski aparat ustrezne kakovosti?

 

V skladu s 93. členom Pravilnika o uporabi virov sevanja in sevalni dejavnosti mora vsak rentgenski aparat pred pričetkom uporabe ter v rednih letnih intervalih pregledati pooblaščeni izvedenec. Vsak pregledan aparat mora biti na vidnem mestu označen z nalepko, ki potrjuje njegovo tehnično ustreznost.

Pooblaščeni izvedenci kopije poročil o pregledih posredujejo Upravi RS za varstvo pred sevanji (URSVS). Na osnovi prejetih poročil za vsak rentgenski aparat, ki tehnično ni ustrezen, inšpektorji URSVS imetnika vira pozovejo, da v roku 30 dni URSVS predloži dokazilo o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, 20. člen Pravilnika o pogojih za uporabo virov ionizirajočih sevanj v zdravstvu (Ur.l. RS, št. 111/03) pa določa, da rentgenskega aparata do odprave pomanjkljivosti ni dovoljeno uporabljati.

 

Kdo nosi odgovornost za radiološki poseg v zdravstvu (rentgensko slikanje in podobno)?

 

 

V skladu s 15. členom Pravilnika o pogojih za uporabo virov ionizirajočih sevanj v zdravstvu se lahko radiološki poseg izvede samo, če ga predpiše napotni zdravnik in odobri zdravnik, odgovoren za radiološki poseg. Klinično odgovornost za radiološki poseg nosi zdravnik, odgovoren za radiološki poseg.

Za posamezne vrste radioloških posegov je zdravnik, odgovoren za radiološki poseg, lahko le zdravnik naslednjih specialnosti:
- zdravnik specialist radiolog pri posegih v diagnostični in interventni radiologiji,
- zdravnik specialist nuklearne medicine pri posegih v nuklearni medicini,
- zdravnik specialist radioterapevt pri posegih v radioterapiji,
- doktor dentalne medicine pri posegih v dentalni medicini.

Zdravnik, odgovoren za radiološki poseg v diagnostični radiologiji je lahko tudi:
- zdravnik specialist travmatolog na področju svoje ožje specialnosti,
- zdravnik specialist kardiolog na področju svoje ožje specialnosti,
- zdravnik specialist ortoped na področju svoje ožje specialnosti in
- zdravnik specialist pulmolog na področju svoje ožje specialnosti.

Zdravnik, ki je odgovoren za radiološki poseg, lahko na poseg tudi napoti (torej, je lahko hkrati tudi napotni zdravnik).

Imetnik dovoljenja ali zdravnik, odgovoren za radiološki poseg, pa lahko klinično odgovornost ali njen del oziroma izvedbo posameznega radiološkega posega ali dela posega prenese na enega ali več zdravnikov specialistov na področju njihove ožje specialnosti.

 

Kdo lahko izvaja radiološke posege (rentgensko slikanje in podobno) v zdravstvu?

 

V skladu s 16. členom Pravilnika o pogojih za uporabo virov ionizirajočih sevanj v zdravstvu je izvajalec radiološkega posega lahko:
- radiološki inženir,
- zdravnik, odgovoren za radiološki poseg ali
- za slikanje v dentalni medicini tudi doktor dentalne medicine,
- zdravnik specialist drugih strok, na katerega je zdravnik, odgovoren za radiološki poseg, prenesel klinično odgovornost ali njen del, če je za delo s temi viri in za izvajanje ukrepov varstva pred sevanji ustrezno usposobljen in ima dokazila o tem,
- za izvajanje rentgenskih meritev kostne gostote tudi oseba, ki ima izobrazbo najmanj VI. stopnje zdravstvene usmeritve ter je usposobljena za delo z viri sevanj in za izvajanje ukrepov varstva pred sevanji in ima dokazila o tem.

 

Kakšni so pogoji za uporabo rentgenskega aparata v zdravstvu?

 

V skladu s 47. členom Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti  lahko radiološke posege zaradi diagnostike, zdravljenja in raziskovanja v zdravstvu opravljajo osebe, ki imajo dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnostidovoljenje za uporabo vira sevanja in odobren program radioloških posegov.

 

 

 

 

 

Kako lahko pridobim dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti v zdravstvu?

 

Na Upravo RS za varstvo pred sevanji naslovite vlogo za izdajo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti. Vloga mora vsebovati:
- podatke o dejavnosti in izvajalcu (ime, naslov, zakoniti zastopnik, e-naslov za vročanje)
- sklep o imenovanju odgovorne osebe za varstvo pred sevanji (v skladu z 28. členom Pravilnika o   obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti in imetnika vira ionizirajočih sevanj (Ur.l. RS 13/04))
- poimensko navedbo izpostavljenih delavcev
- fotokopijo zdravstvenih spričeval za izpostavljene delavce - razen za intraoralno in panoramsko zobno diagnostiko in densitometrijo (zdravniške preglede izvajajo: ZVD Zavod za varstvo pri delu, d.o.o., Ljubljana, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, Ljubljana,  Aristotel d.o.o., Krško, Zdravstveni dom Krško in Zdravstveni dom Škofja Loka)
- fotokopijo veljavnega potrdila o usposabljanju in preverjanju usposobljenosti iz varstva pred ionizirajočimi sevanji za izpostavljene delavce (razen za intraoralno in panoramsko zobno diagnostiko in densitometrijo) in odgovorno osebo za varstvo pred sevanji (tečaje izvajata: ZVD Zavod za varstvo pri delu, d.o.o., Chengdujska c. 25, Ljubljana ali Institut Jožef Stefan, Jamova 39, Ljubljana)

-fotokopijo veljavnega potrdila o usposabljanju in preverjanju usposobljenosti za izvajalce radioloških posegov 
- fotokopijo vpisa v redno dozimetrijo ali zadnjega (mesečnega) poročila o prejetih dozah ionizirajočega sevanja za izpostavljene delavce (dozimetrijo izvajata: ZVD Zavod za varstvo pri delu, d.o.o., Chengdujska c. 25, Ljubljana ali Institut Jožef Stefan, Jamova 39, Ljubljana)
- podatke o virih sevanja, vključenih v dejavnost
- oceno varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji - razen za intraoralno in panoramsko zobno diagnostiko in densitometrijo
- dokazilo o plačilu upravne takse.
 V skladu z 9. členom Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti morate pred pričetkom izvajanja sevalne dejavnosti svojo namero priglasiti pristojnemu organu. V priglasitvi namere morate navesti podatke o dejavnosti in izvajalcu (ime, naslov, zakoniti zastopnik, e-naslov za vročanje). Na podlagi prejete prijave namere vam bo URSVS posredovala podrobnejše informacije o pogojih za pridobitev dovoljenja za vaš konkreten primer.

 

 

 

Kako lahko pridobim dovoljenje za uporabo rentgenskega aparata?

 

Na Upravo RS za varstvo pred sevanji naslovite vlogo za izdajo dovoljenja za uporabo vira sevanja. Vloga mora vsebovati:
- dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti
- fotokopijo poročila o pregledu rentgenskega aparata (preglede opravlja ZVD Zavod za varstvo pri delu d.o.o., Chengdujska c. 25, Ljubljana)
- dokazilo o plačilu upravne takse.

Prošnjo za pridobitev dovoljenja za uporabo vira sevanja lahko vložite skupaj s prošnjo za izdajo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti.

 

Kaj je program radioloških posegov?

 

Vsebina programa radioloških posegov je opredeljena v 48. členu ZVISJV ter v pravilniku o uporabi virov sevanja in sevalni dejavnosti (Ur.l. RS, št. 27/06) in pravilniku o pogojih za uporabo virov ionizirajočih sevanj v zdravstvu (Ur.l. RS, št. 111/03). Namen programa radioloških posegov je optimizacija posegov in s tem zmanjšanje obsevanosti pacientov. Program radioloških posegov pripravi izvajalec sevalne dejavnost v sodelovanju s pooblaščenim izvedencem medicinske fizike.

 

 


Kako nastane radon in kako pride v moj dom?

 

Radon je naravni radioaktivni plin, ki nastane v razpadni verigi po razpadu naravnega urana. Uran je praktično povsod v zemlji, zato radon lahko pride v dom, pisarno ali drug prostor iz skal, zemlje in gradbenih materialov skozi razpoke v betonskih tleh ali stenah, skozi talne odtočne kanale, jaške ali druge cevi in špranje ob slabo tesnjenih napeljavah (na primer električnih, plinskih, vodnih ali drugih).

 

Zakaj do zdaj nisem slišal o nevarnosti radona in kakšna pravzaprav je nevarnost?

 

Radon je vedno obstajal, toda do okrog leta 1980 se javnost ni zavedala, da je radon s svojimi kratkoživimi razpadnimi produkti drugi najpogostejši povzročitelj pljučnega raka takoj za kajenjem. Izsledki novih raziskav potrjujejo, da je vzajemni učinek kajenja in radona še bolj škodljiv od kajenja samega. Tveganje za pljučnega raka je večje pri več pokajenih cigaretah ter pri dolgotrajnejši izpostavljenosti višji vsebnosti radona v zraku.

 

Kako izvem, koliko je radona v mojem domu in kako ukrepam, če ga je preveč?

 

Količino (vsebnost ali koncentracijo) radona v zraku lahko izmerijo usposobljeni izvedenci ali pa lahko pri njih naročite preproste detektorske vložke po zmerni ceni (nekaj deset evrov) in vam oni sporočijo izid meritve. Trenutno je v Sloveniji akreditiran in pooblaščen ZVD Zavod za varstvo pri delu Ljubljana, usposobljen pa tudi Institut "Jožef Stefan" Ljubljana.

Če je vsebnost radona previsoka, najprej predlagamo pogostejše prezračevanje, ki pa ni vedno dovolj učinkovito in je potrebno vire radona sanirati (najučinkoviteje z odsesavanjem zraka izpod temeljne plošče). O najustreznejšem načinu vam lahko svetujejo strokovnjaki iz obeh navedenih institucij in strokovnjaki Zavoda za gradbeništvo Ljubljana. Pomembno je, da je sanacija kakovostno izvedena.